Difenska kislinaje organska spojina s kemijsko formulo C14H10O4 in CAS 482-05-3. Je bel ali rahlo rumen prah, včasih v obliki kosmičev ali kristalov. Kisline so rahlo topne v vodi, vendar zlahka topne v organskih topilih, kot so etanol, eter in aceton. Je organska kislina s kislostjo, ki lahko reagira z bazami in tvori soli. Uporablja se lahko tudi za sintezo drugih organskih spojin, galvanizacijo, optične materiale in druga področja. Če povzamemo, kot pomembna organska spojina ima dibenzojska kislina široke možnosti uporabe na več področjih. Vendar je treba opozoriti, da je zaradi njene strupenosti in potencialne škode za zdravje ljudi in okolje pri uporabi benzojske kisline treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe ter upoštevati ustrezne varnostne predpise in delovne postopke. Obenem se z nenehnim razvojem znanosti in tehnologije nenehno širi in poglablja tudi uporaba benzojske kisline, kar zahteva nenehne raziskave in raziskovanje novih področij uporabe.
(Povezava do izdelka: https://www.bloomtechz.com/synthetic-chemical/organic-intermediates/diphenic-acid-cas-482-05-3.html)
Podrobni koraki in kemijska enačba za pripravo dibenzojske kisline z reakcijo natrijevega fenolata in kloroforma v kislih pogojih so naslednji:
(1) Reakcija C6H5ONa+3Cl+HeCl → C6H4COOH+NaCl+2H2O je reakcija izpodrivanja, pri kateri se fenoksi anion v natrijevem fenolatu nadomesti z atomom klora v kloroformu, da nastane dibenzojska kislina in natrijev klorid.
(2) Če kot kisli reagent uporabimo žveplovo kislino, je reakcijska enačba: C6H5ONa+3Cl+H2SO4 → C6H4COOH+NaCl+SO2+2H2O. Ta reakcija je podobna prvi reakciji, pri kateri se vodikovi ioni v žveplovi kislini nadomestijo s fenoksi anionom v natrijevem fenolatu, da nastaneta dibenzojska kislina in voda. Hkrati bo sproščal plin žveplov dioksid.
1. Pripravite reagente in opremo
Zahtevani reagenti in oprema vključujejo: natrijev fenolat, kloroform, kisle reagente (kot je klorovodikova kislina ali žveplova kislina), reakcijske posode, mešalnike, opremo za ogrevanje, termometre, filtrirne papirje, pralne steklenice in opremo za sušenje.
2. Pripravite reakcijsko raztopino
(1) V reakcijsko posodo dodajte določeno količino natrijevega fenolata, nato dodajte ustrezno količino kloroforma in enakomerno mešajte, dokler se natrijev fenolat popolnoma ne raztopi v kloroformu. Ta korak je postopek priprave reakcijske raztopine in je treba zagotoviti, da je natrijev fenolat popolnoma raztopljen v kloroformu za nadaljnje reakcije.
(2) Počasi dodajajte kisle reagente, kot sta klorovodikova ali žveplova kislina, in prilagodite pH vrednost reakcijske raztopine na kislost. Ta korak je namenjen prilagajanju kislosti reakcijske raztopine, da se olajša reakcija. Upoštevati je treba, da mora biti hitrost dodajanja kislih reagentov počasna, da se izognemo hitrim spremembam vrednosti pH reakcijske raztopine, ki lahko vplivajo na učinek reakcije.
(3) Mešanico segrejte na določeno temperaturo, običajno med 70-80 stopinjami, da pospešite reakcijo. Ta korak vključuje segrevanje reakcijske zmesi za povečanje hitrosti reakcije in izkoristka. Upoštevati je treba, da temperatura segrevanja ne sme biti previsoka, da ne pride do stranskih reakcij in zmanjšanja čistosti izdelka.
3. Reagiraj
(1) Pri pogojih segrevanja in mešanja vzdržujte reakcijsko raztopino pri določeni temperaturi za reakcijo. Ta korak vključuje reakcijo reakcijske zmesi pri določeni temperaturi in kislosti, da nastane dibenzojska kislina. Med reakcijskim postopkom je treba pozornost nameniti nadzoru temperature in kislosti, da se zagotovi normalen potek reakcije in kakovost izdelka.
(2) Ob opazovanju reakcijskega procesa je mogoče segrevanje in mešanje ustaviti, ko se oborina ne tvori več ali se hitrost nastajanja znatno upočasni. Ta korak je postopek ugotavljanja, ali je reakcija končana, z opazovanjem nastajanja oborin, da se ugotovi, ali je reakcijo mogoče zaključiti. Če se usedlina ne tvori več ali se hitrost nastajanja znatno upočasni, to pomeni, da je reakcija končana in da se segrevanje in mešanje lahko ustavi.
4. Ločevanje in čiščenje
(1) Reakcijsko mešanico ohladite na sobno temperaturo in nato odfiltrirajte oborino. Filtrirni papir se lahko uporablja za filtriranje in zbiranje usedlin. Ta korak je postopek ločevanja oborine benzojske kisline in ločevanja oborine od raztopine s filtracijo za nadaljnjo obdelavo.
Zbrano usedlino sperite z vodo, da iz usedline odstranite ostanke kloroforma in kislih reagentov. Ta korak je postopek izpiranja usedline, ki z izpiranjem z vodo odstrani nečistoče, ki ostanejo v usedlini, da se izboljša čistost izdelka.
(2) Posušite oprano oborino v sušilni opremi, da dobite suh produkt benzojske kisline. Ta korak je postopek sušenja oborine, odstranjevanje vlage skozi opremo za sušenje, da dobimo suh produkt benzojske kisline. Upoštevati je treba, da je treba med postopkom sušenja nadzorovati temperaturo in vlažnost, da preprečite poslabšanje ali poškodbe izdelka.
Dibenzojska kislina ima pomembno vlogo pri proizvodnji čistilnih sredstev in sredstev za površinsko obdelavo. V kombinaciji z drugimi snovmi lahko tvori učinkovita in okolju prijazna sredstva za čiščenje in površinsko obdelavo, ki se pogosto uporabljajo pri čiščenju in obdelavi materialov, kot so kovine, steklo, keramika itd. Zaradi te vsestranskosti ima benzojska kislina široke možnosti uporabe na terenu površinske obdelave, ki zagotavlja pomembno tehnično podporo za zaščito in polepšanje materialnih površin.
1. Sredstva za čiščenje in obdelavo površin: difenil mravljinčna kislina ima pomembno vlogo pri proizvodnji sredstev za čiščenje in obdelavo površin. Lahko se kombinira z drugimi snovmi in tvori učinkovita in okolju prijazna sredstva za čiščenje in površinsko obdelavo ter se pogosto uporablja pri čiščenju in obdelavi materialov, kot so kovine, steklo, keramika itd.
Kar zadeva obdelavo kovinske površine, se dibenzojska kislina lahko uporablja za pasivno obdelavo. Z reakcijo s kovinsko površino, da nastane gost oksidni film, je mogoče učinkovito izboljšati odpornost kovine proti koroziji. Ta tehnologija pasivne obdelave ima široko paleto aplikacij v proizvodnji in predelavi kovinskih izdelkov, kot je protikorozijska obdelava kovinskih materialov, kot so jeklo, aluminij, baker itd.
Poleg tega se lahko benzojska kislina kombinira tudi z drugimi snovmi, da proizvede različna čistilna sredstva in sredstva za površinsko obdelavo. Ta čistilna sredstva in sredstva za površinsko obdelavo imajo odlične rezultate pri čiščenju, preprečevanju rje in izboljšanju sijaja ter so primerna za potrebe čiščenja in površinske obdelave v različnih scenarijih. Na primer, pri čiščenju steklenih in keramičnih izdelkov se lahko dibenzojska kislina poveže s površinsko aktivnimi snovmi in drugimi snovmi, da tvori učinkovito in okolju prijazno čistilno sredstvo, ki učinkovito odstranjuje madeže in nečistoče ter povrne sijaj in estetiko materiala.
2. Katalizatorji in promotorji: dibenzojska kislina ima pomembno vlogo kot katalizator in promotor v kemičnih reakcijah, saj učinkovito pospešuje in uravnava različne kemične reakcije. Ima različne katalitične lastnosti in se lahko uporablja kot oksidant, redukcijsko sredstvo, kislinsko-bazični katalizator itd. Široko se uporablja v organski sintezi, anorganski sintezi, polimerizaciji polimerov in drugih kemičnih področjih.
V oksidacijskih reakcijah lahko dibenzojska kislina deluje kot oksidant za oksidacijo vodikovih atomov ali vezi ogljika in ogljika v organskih molekulah v hidroksilne ali karboksilne skupine. Ta oksidacijska reakcija je zelo pogosta v organski sintezi, kot je oksidacija alkoholov in aldehidov ter epoksidacija olefinov. Z uporabo benzojske kisline kot oksidanta je mogoče učinkovito izboljšati reakcijsko hitrost in selektivnost, poenostaviti reakcijski postopek ter izboljšati čistost in izkoristek produkta.
V reakciji redukcije lahko dibenzojska kislina deluje kot redukcijsko sredstvo za redukcijo dvojnih vezi ogljik ogljik v organskih molekulah v enojne vezi. Ta redukcijska reakcija je zelo uporabna pri sintezi olefinov in alkinov, kot je redukcija olefinov v alkane, redukcija alkinov v olefine itd. Z uporabo benzojske kisline kot reducenta je mogoče učinkovito doseči redukcijo dvojnih vezi ogljik ogljik, kar izboljša donos produkta in poenostavitev reakcijskega procesa.
Poleg tega lahko dibenzojska kislina služi tudi kot kislinsko-bazični katalizator in spodbuja nekatere organske reakcije. Lahko katalizira organske reakcije, kot so esterifikacija, hidroliza in dehidracija alkohola, izboljša reakcijsko hitrost in selektivnost. Z uporabo benzojske kisline kot kislinsko-bazičnega katalizatorja je mogoče znižati temperaturo in tlak reakcije, poenostaviti pogoje reakcije ter izboljšati čistost in izkoristek produkta.
Če povzamemo, dibenzojska kislina ima različne katalitične lastnosti v kemijskih reakcijah in se lahko uporablja kot oksidant, redukcijsko sredstvo, kislinsko-bazični katalizator itd. Lahko učinkovito pospeši in uravnava različne kemijske reakcije, izboljša reakcijsko hitrost in izkoristek ter poenostavi reakcijo postopek. Zato ima benzojska kislina široke možnosti uporabe v kemični industriji, farmacevtski industriji in na drugih področjih, saj zagotavlja pomembno tehnično podporo za sintezo in proizvodnjo različnih kemikalij.